Poplava ali izliv vode: v čem je razlika pri zavarovanju doma

Dve različni nevarnosti

Izliv vode je škoda zaradi vode iz notranjih napeljav in naprav: počena cev, zamašen odtok, pralni ali pomivalni stroj, radiator. Poplava pa je voda od zunaj – reka, potok ali jezero prestopi bregove, hudournik zaradi močnih padavin, pri nekaterih zavarovalnicah tudi talna ali meteorna voda.

Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) to pove jasno: zavarovanje izliva vode po opredelitvah v pogojih zavarovalnic ne predstavlja zavarovanja pred nevarnostjo poplave (in meteorne vode); kar je poškodovano, je zavarovano le pred tisto nevarnostjo, za katero je sklenjeno zavarovanje. Na polici sta to dve ločeni postavki. Izliv vode je pogosto že v osnovnem paketu, poplava pa marsikje šele v višjem paketu ali kot doplačilo. Po poplavah avgusta 2023 so mnogi lastniki šele ob pregledu police ugotovili, da imajo krit le izliv vode.

Kako pogoji opredelijo poplavo

Triglav v pogojih PG-dom/26-1 (čl. 17) med poplavo šteje izlitje stalnih voda, utrgan oblak in hudournike, talno vodo zaradi poplavljanja zemljišča v neposredni bližini ter vdor meteorne vode čez žlebove in odtočne kanale.

Generali (Paket Dom, pogoji 01-DOM-01/25) poplavo, hudournik in talno vodo obravnava kot eno nevarnost; kot poplava šteje tudi povratni udar vode iz kanalizacije, če je posledica poplave.

Pri izlivu vode pa zavarovalnice običajno izključujejo vodo iz odprtih pip ali iz žlebov in cevi za deževnico (npr. Triglav čl. 16), razen če je to posebej dogovorjeno.

Kaj preveriti na svoji polici

1) Ali je nevarnost »poplava« (ali »poplava in meteorna voda«) navedena posebej, ne le »izliv vode«. 2) Do katerega zneska je krita – pogosto gre za limit na prvi riziko (npr. 1.000 €, 2.500 €, 5.000 € ali 15.500 €). 3) Ali velja čakalna doba – pri Triglavu kritje za poplavo začne veljati šele 15. dan po sklenitvi. 4) Ali so izključena območja ob strugah ali objekti, ki so bili v zadnjih letih večkrat poplavljeni (npr. Allianz).